7.1. Osankarica
21.1. Gora Oljka
11.2. 25. Pohod po drameljski planinski
poti - DDP
24.2. Občni zbor
11.3. Snežnik*
18.3. Resevna
1.4. Letuš - Dobrovlje
30.4. Kresovanje na Uršuli
7.5. Vojni - Šentjungert, ("Blegoš")*
20.5. Golica*
11.6. Vojnik-Tomaž-Uršula
25.6. Slomškov pohod
julij/avg.:....mladinski tabor
julij/avg.: Triglav, Špik,Krn,
Rodica, Škrlatica, Ojstrica,..
avg.: Izlet v avstrijske Alpe -
Orlovo gnezdo*
9.9. Dan slovenskih planincev*
17.9. Loško - Zbelovska pot
22.10. Praznik Sv. Uršule
19.11. Po Vertovcevih poteh*
11.11. Martinov pohod
14.12. Z lučkami na Uršulo -najmlajši
24.12. K polnočnicam na Uršuli
16.12. Stolpnik
(* avtobusni prevoz)
Slike iz pohodov
Kratek opis z interaktivno karto
Planinsko društvo Dramlje organizira pohod v spomin pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko. Tokrat boste prehodili 8.4 kilometerski del poti XIV. divizije do vasi Sojek. Dolžina celotnega pohoda pa bo 21 km. Pot vas bo vodila od OŠ Dramlje (1. KT) mimo rojstne hiše Miloša Zidanška v Straži na Gori (2. KT), čez Zgornje in Stare Slemene - Kumšek (3. KT) do Žičke kartuzije, mimo skrivnostne vasice Špitalič ter preko Grušc (4. KT) in Vodul na Uršulo, kjer bo podelitev značk in priznanj.
V Žički kartuziji se lahko odločite za 2. varianto poti, da ne obiščete vasice Špitalič, ampak pri najstarejšem gostišču v Sloveniji, zavijete proti jugu - po republiški cesti do prevala. Pri hiši Stare Slemene 15 zavijete levo v hrib in uživate v lepem razgledu na Dramlje in celoten vzhodni del Celjske kotline. Pot po razvodnici med Savo in Dravo vas pripelje do 4. KT v Grušcah. Pohod se konča v postojanki PD Dramlje na Sv. Uršuli
Konec jeseni je glavni štab NOV Slovenije sklenil, da pošlje na Spodnjo Štajersko posebno vojaško enoto, ki so jo od poletja 1943 odlikovali pomembni uspehi na bojiščih takratne Ljubljanske pokrajine. S tem, ko je poslal XIV. divizijo (solidno oboroženo in dobro organizirano, gibljivo enoto s 1112 borci in borkami) na Štajersko, je hotel glavni štab povezati ozemlje s slovenskim življem v politično enoto in si na Štajerskem ustvariti bazo za kasnejše gibanje odporniškega gibanja proti severu v Avstrijo in vzhodu v Madžarsko. Politično vodstvo je hotelo svoj vpliv razširiti tudi na Štajersko, da bi po koncu vojne lažje prevzelo oblast na slovenskem ozemlju. Predvsem pa je hotel osvežiti svoje bojne vrste z mobiliziranci skoraj neokrnjene slovenske Štajerske.
